Ljubljana, 3. oktober 2025 – Slovenija se znova sooča z referendumskim izzivom, tokrat na področju pokojninske zakonodaje. Po sprejetju novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Državnem zboru je Delavska koalicija sprožila pobudo za naknadni zakonodajni referendum. V ozadju se odvija razprava, ki presega tehnične parametre reforme – gre za vprašanje, kako uravnotežiti vzdržnost sistema z dostojanstvom starejših in pravičnostjo do delavcev.
Sprejetje reforme in začetek referendumske pobude
Državni zbor je 18. septembra 2025 z 49 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Reforma predvideva postopno zviševanje starostne meje za upokojitev, spremembo referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove ter novo formulo za usklajevanje pokojnin. Že dan po sprejetju zakona je Delavska koalicija, ki združuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, začela zbirati podpise za razpis referenduma.
Za vložitev pobude je bilo potrebnih 2500 podpisov, zbranih pa jih je bilo skoraj 10.000. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je nato določila obdobje za zbiranje 40.000 overjenih podpisov, ki bo potekalo od 8. oktobra do 11. novembra.
Ključne spremembe v reformi
Reforma prinaša več pomembnih sprememb:
• Zvišanje starostne meje za upokojitev: Od leta 2028 se bo starostna meja postopno zviševala za tri mesece letno. Do leta 2035 bo za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe znašala 67 let, za tiste s 40 leti pokojninske dobe pa 62 let.
• Sprememba referenčnega obdobja: Namesto najboljših 24 let se bo pokojninska osnova izračunavala iz 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let.
• Nova formula za usklajevanje pokojnin: Med letoma 2026 in 2034 bo usklajevanje potekalo po razmerju 50 % rast plač in 50 % inflacija. Do leta 2045 pa bo razmerje postopoma prešlo na 80 % inflacija in 20 % rast plač.
• Zimski dodatek: Reforma uvaja zakonsko podlago za izplačilo zimskega dodatka za upokojence že letos.
• Izboljšanje invalidskih pokojnin: Najnižje invalidske pokojnine se bodo zvišale z 490 evrov na približno 610 evrov, kar bo pozitivno vplivalo na približno 23.000 upravičencev.
Argumenti pobudnikov referenduma
Delavska koalicija ocenjuje, da je reforma usmerjena proti delavcem. Po njihovem mnenju bo treba delati dlje, pokojnine bodo nižje, referenčno obdobje pa daljše, kar bo zmanjšalo realno vrednost pokojnin. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je ob vložitvi pobude dejal: »Ljudje so jasno povedali, da takšne reforme nočejo.«
Kritiki opozarjajo tudi na neenakost med delodajalci in delavci. Prispevna stopnja delodajalcev ostaja nižja, medtem ko morajo delavci prispevati več in delati dlje. Tina Podbevšek iz Centra Cedra je reformo označila kot »delaj, molči in umri«.
Mladi predstavniki, kot je Maša Cvetežar iz društva Iskra, opozarjajo, da ne gre za konflikt med generacijami, temveč med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki odločajo. »Mladi si želimo dostojne starosti, ne pa negotovosti,« je dejala.
Odziv vlade in ministra Mesca
Minister za delo Luka Mesec je prizadevanja za referendum označil kot nasprotovanje »družbeni koaliciji«, ki se je oblikovala okoli reforme. Reforma je bila namreč podprta v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kjer sta jo podprli tako delodajalska kot delojemalska stran.
Mesec poudarja, da reforma prinaša več pozitivnih sprememb, kot so višje začetne pokojnine, bolj pravično usklajevanje in dodatki za najranljivejše skupine. »Če ne bi postopno zviševali starostnega pogoja, bi morali znižati pokojnine ali zvišati prispevke,« je opozoril.
Obenem je minister izrazil skrb, da bi zavrnitev reforme na referendumu pomenila izgubo časa in priložnosti. »Če pade reforma, prihodnja leta prinašajo krizo,« je dejal.
Politična razsežnost pobude
Čeprav pobudniki referenduma zatrjujejo, da nimajo političnega ozadja, minister Mesec meni, da gre za »osebne in zasebne interese predlagateljev«, ki želijo zbrati kritično maso za nove politične projekte. Predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk pa odgovarja: »Nimamo političnega ozadja, ki nam ga hočejo pripisati. Predstavljamo glas ljudi.«
Pobudniki so svoja stališča poslali vsem poslanskim skupinam, a odziva ni bilo. Podpora političnih strank pri zbiranju podpisov za zdaj ni potrjena.
Družbeni razkol: vzdržnost proti pravičnosti
Razprava o pokojninski reformi razkriva globlji družbeni razkol. Na eni strani je potreba po vzdržnosti pokojninskega sistema, ki se sooča z demografskimi izzivi in starajočo populacijo. Na drugi strani pa je zahteva po pravičnosti, dostojanstvu in socialni varnosti za delavce in upokojence.
Reforma poskuša uravnotežiti oba pola, a kritiki menijo, da je nagib prevelik v smeri fiskalne discipline. Podporniki pa opozarjajo, da brez sprememb sistem dolgoročno ne bo vzdržen.
Kaj sledi?
Zbiranje podpisov za razpis referenduma se bo začelo 8. oktobra in trajalo do 11. novembra. Če bo zbranih 40.000 overjenih podpisov, bo referendum razpisan. V tem primeru bo javnost odločala o usodi reforme, ki naj bi začela veljati z letom 2026.
Vmes se bo razprava nadaljevala – v medijih, med sindikati, v parlamentu in na ulici. Ne glede na izid bo razprava o pokojninski reformi ostala ena ključnih točk slovenske socialne politike v prihodnjih letih.
