Ljubljana, 3. oktober 2025 – Stranka Nova Slovenija (NSi) je v Državni zbor vložila zakonodajni predlog za uvedbo znižane davčne stopnje na osnovna živila. Po njihovem mnenju bi ta ukrep pomagal blažiti posledice draginje, ki že več kot dve leti vpliva na kupno moč prebivalstva. Predlog je sprožil razpravo o davčni politiki, učinkovitosti ukrepov proti inflaciji in vlogi države pri zagotavljanju socialne varnosti.
Vsebina predloga: »Košarica osnovnih živil«
Predlog NSi predvideva uvedbo znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za nabor osnovnih živil, ki jih stranka imenuje »košarica življenjskih potrebščin«. Ta bi obsegala:
• kruh in pekovske izdelke,
• mleko in mlečne izdelke,
• sveže sadje in zelenjavo,
• jajca,
• osnovna žita in testenine,
• meso in ribe.
Trenutna stopnja DDV za živila v Sloveniji znaša 9,5 %, predlog pa predvideva znižanje na 5 % za izbrana živila. Po mnenju NSi bi to neposredno vplivalo na končne cene v trgovinah in olajšalo nakup osnovnih dobrin za najranljivejše skupine.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ob predstavitvi predloga dejal: »Država mora ukrepati, ko ljudje ne zmorejo več. Znižanje DDV na osnovna živila je konkreten korak k večji dostopnosti hrane.«
Ozadje: draginja in inflacija
Slovenija se od leta 2022 sooča z vztrajno inflacijo, ki je posledica kombinacije globalnih dejavnikov (energetska kriza, motnje v dobavnih verigah) in domačih razmer (rast cen storitev, nepremičnin in hrane). Po podatkih Statističnega urada RS je bila inflacija v avgustu 2025 še vedno pri 6,2 %, pri čemer so se cene hrane v zadnjem letu zvišale za več kot 12 %.
Najbolj so prizadeti upokojenci, prejemniki minimalne plače in socialno ogroženi. Po podatkih Inštituta za ekonomska raziskovanja je več kot 18 % gospodinjstev v Sloveniji v zadnjem letu poročalo o težavah pri nakupu osnovnih živil.
NSi trdi, da je znižanje DDV eden od načinov, kako neposredno vplivati na cene in s tem na kupno moč prebivalstva.
Odzivi političnih strank
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD, Levica) je do predloga zadržana. Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da »znižanje DDV ne zagotavlja, da bodo trgovci dejansko znižali cene«. Po njegovem mnenju bi bilo bolj učinkovito ciljno usmerjeno subvencioniranje najranljivejših skupin.
Stranka SD je sicer izrazila razumevanje za predlog, a opozorila, da mora biti ukrep del širšega paketa. Poslanka SD Meira Hot je dejala: »Znižanje DDV je lahko koristno, a brez nadzora nad cenami lahko koristi predvsem trgovcem.«
Levica je predlog označila kot »neučinkovit populizem«, ki ne rešuje strukturnih težav. Po njihovem mnenju bi morala država regulirati marže trgovcev in okrepiti javne prehranske programe.
Opozicijska SDS je predlog NSi podprla in dodala, da bi morali razmisliti tudi o znižanju DDV na energente in otroške izdelke.
Gospodarski vidik: kaj pravi stroka?
Ekonomisti so glede predloga razdeljeni. Dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete meni, da »znižanje DDV lahko kratkoročno vpliva na cene, a dolgoročno ne rešuje težav z inflacijo«. Po njegovem mnenju bi morali ukrepi ciljati na povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov v dobavnih verigah.
Dr. Polona Domadenik opozarja, da »znižanje davkov pomeni manj prihodkov za proračun, kar lahko ogrozi financiranje javnih storitev«. Po njenem mnenju bi morali ukrepi biti bolj selektivni in usmerjeni v socialne transferje.
Trgovinska zbornica Slovenije je v odzivu zapisala, da »trgovci ne morejo jamčiti, da se bo znižanje DDV v celoti preneslo na končne cene«, saj so cene odvisne tudi od stroškov dobave, energentov in plač.
Primeri iz tujine
V Nemčiji je bila med pandemijo začasno znižana stopnja DDV za živila, kar je imelo mešan učinek. Cene so se znižale, a le za kratek čas. V Avstriji je stopnja DDV za osnovna živila že več let 10 %, kar je nekoliko nižje kot v Sloveniji, a razlike v cenah niso bistvene.
Na Hrvaškem so leta 2022 znižali DDV na sveže meso, ribe in sadje, a so analize pokazale, da se cene niso bistveno spremenile. Po mnenju tamkajšnjih ekonomistov je znižanje DDV brez regulacije marž premalo učinkovito.
Socialni vidik: dostopnost hrane kot temeljna pravica
Več nevladnih organizacij, kot so Zveza prijateljev mladine, Rdeči križ in Karitas, podpira prizadevanja za večjo dostopnost osnovnih živil. Opozarjajo, da je revščina v Sloveniji še vedno prisotna, zlasti med starejšimi, enostarševskimi družinami in brezposelnimi.
»Hrana ni privilegij, temveč pravica. Če ljudje ne morejo kupiti kruha, imamo kot družba resen problem,« je dejala predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.
Organizacije predlagajo tudi uvedbo »prehranskih bonov« za najrevnejše, ki bi jih financirala država in omogočila nakup osnovnih živil v trgovinah.
Politična taktika ali iskren predlog?
Kritiki NSi opozarjajo, da je predlog morda politično motiviran, saj se stranka želi pozicionirati kot »socialno občutljiva desnica«. V času, ko se pripravljajo na volilni kongres, je predlog lahko tudi način za pridobivanje podpore med srednjim slojem in upokojenci.
NSi zavrača te očitke in poudarja, da gre za »odgovoren odziv na realne težave ljudi«. Po besedah poslanca Vrtovca »ni pomembno, kdo predlaga ukrep, temveč ali pomaga ljudem«.
Predlog zakona bo obravnavan v jesenskem zasedanju Državnega zbora. Vlada bo morala podati mnenje, nato pa bo sledila razprava v odboru za finance. Če bo predlog dobil podporo, bo to prvi primer znižanja DDV na živila po letu 2007.
Vmes se bo razprava nadaljevala – v medijih, med ekonomisti, v trgovskih verigah in med potrošniki. Ne glede na izid bo tema ostala aktualna, saj se dotika temeljnih vprašanj: kako zagotoviti dostopnost hrane, kako uravnotežiti davčno politiko in kako zaščititi najranljivejše.
Med fiskalno odgovornostjo in socialno pravičnostjo
Predlog NSi za znižanje DDV na osnovna živila je odprl pomembno razpravo o tem, kako država odgovarja na draginjo. Medtem ko vlada poudarja fiskalno odgovornost, opozicija zahteva konkretne ukrepe za ljudi. V ozadju pa ostaja vprašanje: ali lahko davčna politika postane orodje socialne pravičnosti?
Če bo predlog sprejet, bo to signal, da politika zna prisluhniti ljudem. Če bo zavrnjen, bo to opomnik, da je boj proti draginji še vedno odprt in da bodo potrebni drugi, morda bolj ciljno usmerjeni
