Ljubljana, 3. oktober 2025 – Vlada Roberta Goloba je v zadnjih tednih izvedla več kadrovskih menjav na najvišjih položajih v diplomaciji, javni upravi in državnih podjetjih. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za nujno osvežitev in profesionalizacijo sistema, opozicija in del javnosti opozarjata na netransparentnost postopkov, pomanjkanje razpisov ter domnevno politično motivirane zamenjave. V ospredju je vprašanje: ali gre za legitimno kadrovsko politiko ali za utrjevanje oblasti?
Menjave v diplomaciji: nova imena, stari dvomi
Ministrstvo za zunanje zadeve je v zadnjem mesecu imenovalo štiri nove veleposlanike, med njimi v Berlin, Bruselj, Zagreb in Washington. Po besedah ministra Tanje Fajon gre za »strokovno utemeljene odločitve«, ki naj bi okrepile mednarodni položaj Slovenije. A imenovanja so bila izvedena brez javnih razpisov, kar je sprožilo pomisleke o politični selekciji.
Nekdanji veleposlanik v Berlinu, ki je bil predčasno razrešen, je za medije izjavil, da »ni prejel nobene obrazložitve za odpoklic«, kar odpira vprašanja o spoštovanju diplomatske etike. Opozicija je v DZ zahtevala pojasnila, a jih za zdaj ni prejela.
Po neuradnih informacijah naj bi bila nekatera imenovanja povezana z osebno bližino predsednika vlade in ministrice, kar dodatno krepi dvome o objektivnosti postopkov.
Kadrovske menjave v državnih podjetjih
V zadnjih treh mesecih je vlada zamenjala vodstva v več državnih podjetjih, med njimi v DARS-u, Slovenskih železnicah, Gen-I in Pošti Slovenije. Novi direktorji so bili imenovani brez javnih razpisov, pogosto z obrazložitvijo, da gre za »izjemne razmere« ali »nujno reorganizacijo«.
V primeru Pošte Slovenije je bil razrešen direktor, ki je bil na položaju le leto dni, kljub temu da je podjetje poslovalo pozitivno. Novi direktor je bil imenovan neposredno s sklepi nadzornega sveta, ki ga je pred tem vlada kadrovsko preoblikovala.
Opozicija opozarja, da gre za »politično kadrovanje brez strokovnih meril«, kar naj bi ogrozilo neodvisnost in učinkovitost javnih sistemov. Poslanec NSi Jožef Horvat je v razpravi dejal: »Če se kadruje po politični pripadnosti, ne po kompetencah, to ni prenova, temveč zloraba sistema.«
Vloga kabineta predsednika vlade
Po poročanju več medijev naj bi kabinet predsednika vlade imel ključno vlogo pri izbiri kadrov, zlasti v diplomaciji in strateških podjetjih. Kritiki opozarjajo, da se postopki odvijajo mimo ministrstev in uradnih kanalov, kar zmanjšuje preglednost in povečuje tveganje za klientelizem.
Vlada uradno zavrača te očitke. Predstavnik kabineta je za RTV Slovenija dejal, da »so vse odločitve usklajene z ministrstvi in temeljijo na strokovnih kriterijih«. A dokumentacija o postopkih ni javno dostopna, kar otežuje neodvisno preverjanje.
Odsotnost razpisov: sistemska težava?
Ena ključnih kritik je odsotnost javnih razpisov za najvišje položaje. Čeprav zakon o javnih uslužbencih predvideva možnost neposrednega imenovanja v izjemnih primerih, se ta možnost po mnenju pravne stroke uporablja prepogosto in brez jasnih utemeljitev.
Profesor upravnega prava dr. Rajko Pirnat je za Delo dejal: »Neposredna imenovanja morajo biti izjema, ne pravilo. Če se sistematično izogibamo razpisom, izgubljamo zaupanje v javne institucije.«
Zakonodaja sicer dopušča fleksibilnost, a v praksi to pomeni, da se lahko kadruje mimo konkurence, kar zmanjšuje možnosti za strokovno selekcijo in povečuje tveganje za politično motivirane odločitve.
Odziv javnosti in medijev
Medijska poročila o kadrovskih menjavah so sprožila burne odzive na družbenih omrežjih. Več novinarjev in komentatorjev je opozorilo, da se »vladna kadrovska politika odmika od obljubljene transparentnosti in meritokracije«. Spomnili so na predvolilne obljube Gibanja Svoboda o »novi politični kulturi«, ki naj bi temeljila na odprtosti, strokovnosti in odgovornosti.
Po podatkih raziskave Mediane iz septembra 2025 kar 62 % vprašanih meni, da »vlada kadruje netransparentno«, medtem ko jih 48 % meni, da »gre za utrjevanje politične moči«. Le 21 % vprašanih podpira kadrovske poteze vlade.
Koalicijska razhajanja
Znotraj koalicije se pojavljajo tudi razhajanja. Stranka SD je v zadnjem tednu izrazila zadržanost do nekaterih imenovanj, zlasti v diplomaciji. Poslanka SD Tanja Fajon je dejala, da »morajo biti kadrovski postopki pregledni in usklajeni z zakonodajo«. Po neuradnih informacijah naj bi SD zahtevala večjo vključenost v kadrovske odločitve, kar kaže na napetosti znotraj koalicije.
Levica za zdaj podpira kadrovsko politiko vlade, a opozarja, da mora biti »vsaka zamenjava utemeljena in javno obrazložena«. Poslanec Miha Kordiš je dejal: »Ne smemo ponavljati napak prejšnjih vlad. Transparentnost je temelj zaupanja.«
Primerjava z nekdanjimi vladami
Kadrovanje je bilo vedno občutljiva tema v slovenski politiki. Vlade Janeza Janše, Marjana Šarca in Mira Cerarja so bile prav tako deležne kritik zaradi političnih zamenjav. A aktualna vlada je ob nastopu obljubljala »prekinitev s starimi praksami«, kar zdaj postavlja njene poteze pod še večji drobnogled.
Čeprav kadrovanje samo po sebi ni nezakonito, je ključno vprašanje, ali se izvaja v skladu z načeli dobrega upravljanja, strokovnosti in javnega interesa.
Nezaupanje v vlado Roberta Goloba?
Kadrovska politika vlade Roberta Goloba je v zadnjih tednih postala ena osrednjih političnih tem. Medtem ko vlada poudarja nujnost prenove in profesionalizacije, se krepi dvom javnosti o transparentnosti, zakonitosti in motivih za zamenjave.
V demokratični družbi je kadrovanje legitimna pravica vsake vlade. A če se izvaja brez razpisov, brez obrazložitev in mimo strokovnih meril, se poraja vprašanje: ali gre še za upravljanje ali že za oblast?
Zaupanje v institucije se ne gradi z menjavami, temveč z odprtostjo, odgovornostjo in spoštovanjem pravil. Če bo vlada želela ohraniti kredibilnost, bo morala pokazati, da zna kadrovati ne le učinkovito, temveč tudi pošteno.
