Ljubljana, 3. oktober 2025 – Slovenska politična krajina se jeseni 2025 znova preoblikuje. Stranki SDS in Levica se pripravljata na volilne kongrese, medtem pa nastajajo novi politični projekti, ki ciljajo na sredinske in razočarane volivce. V ospredju je tudi stranka Resnica, ki se po stabilni rasti podpore v anketah vse bolj uveljavlja kot resen kandidat za vstop v parlament. Vse to nakazuje, da bodo prihodnje volitve potekale v povsem drugačnem kontekstu kot doslej — z večjo konkurenco, razdrobljenostjo in bojem za zaupanje volivcev.
SDS: utrjevanje vodstva ali iskanje prenove?
Slovenska demokratska stranka (SDS) bo novembra izvedla volilni kongres, na katerem se pričakuje ponovna kandidatura dolgoletnega predsednika Janeza Janše. Čeprav ima Janša znotraj stranke še vedno močno podporo, se v ozadju pojavljajo glasovi o potrebi po generacijski prenovi.
Nekateri lokalni odbori naj bi podprli idejo o večji vključenosti mlajših kadrov, zlasti po dobrih rezultatih nekaterih mladih kandidatov na evropskih volitvah. A Janša ostaja osrednja figura, ki s svojo retoriko in organizacijsko močjo še vedno obvladuje strankino strukturo.
Kritiki opozarjajo, da SDS kljub stabilni bazi ne uspe širiti podpore med mlajšimi in urbanimi volivci. Volilni kongres bo tako test: ali bo stranka ostala pri preverjeni formuli ali se bo odprla novim pristopom?
Levica: redefinicija identitete
Tudi Levica se pripravlja na volilni kongres, ki bo potekal konec oktobra. Po slabšem rezultatu na evropskih volitvah in notranjih napetostih med pragmatičnim in ideološkim krilom stranke, bo kongres priložnost za redefinicijo identitete.
Koordinator stranke Matej Tašner Vatovec je napovedal, da bo kandidiral za nov mandat, a se pričakuje tudi kandidatura iz vrst bolj radikalnega krila, ki zahteva ostrejši nastop proti kapitalu, večjo prisotnost na terenu in manj kompromisov z vladajočo koalicijo.
Analitiki opozarjajo, da Levica izgublja jasnost sporočila. Medtem ko je bila nekoč glasna opozicija, je v vladi postala bolj zadržana, kar je razočaralo del njene baze. Kongres bo moral odgovoriti na vprašanje: ali je Levica še vedno alternativa ali le koalicijski partner?
Novi projekti: boj za sredino in zmernost
Medtem ko etablirane stranke iščejo notranjo konsolidacijo, se na političnem obzorju pojavljajo novi projekti, ki ciljajo na sredinske volivce, razočarane nad obstoječo ponudbo.
Gibanje Vladimirja Prebiliča
Na politični parket se vrača tudi nekdanji župan Kočevja in predsedniški kandidat Vladimir Prebilič, ki je napovedal ustanovitev novega gibanja z izrazito regionalnim in zelenim poudarkom. Po njegovih besedah naj bi gibanje temeljilo na »odgovorni decentralizaciji, okoljski trajnosti in vključevanju lokalnih skupnosti v odločanje«. Prebilič, ki je na predsedniških volitvah 2022 dosegel presenetljivo dober rezultat, ima močno podporo v jugovzhodni Sloveniji in med volivci, ki iščejo strokovno, a neideološko alternativo. Če bo projekt uspešno organiziran in programsko jasen, bi lahko postal resen tekmec obstoječim strankam, zlasti na področju lokalne politike in zelenih vprašanj.
Demokrati Anžeta Logarja
Nekdanji zunanji minister Anže Logar je po izstopu iz SDS napovedal ustanovitev nove stranke Demokrati. Projekt naj bi temeljil na »zmerni desnici«, ki se distancira od konfliktnosti in išče dialog. Logar je v zadnjih mesecih organiziral več okroglih miz in srečanj z gospodarstveniki, kar kaže na resne priprave.
Po nekaterih anketah bi Demokrati lahko dosegli med 8 in 12 % podpore, kar bi jih postavilo med relevantne igralce. A kritiki opozarjajo, da Logar še ni jasno opredelil programskih razlik do SDS, kar odpira vprašanje, ali gre za resnično alternativo ali le za taktično pozicioniranje.
Zaupanje Karla Erjavca
Karl Erjavec, nekdanji predsednik DeSUS, je napovedal ustanovitev gibanja Zaupanje, ki naj bi združevalo »zmerne, socialno občutljive in državotvorne sile«. Po neuspešnem poskusu vrnitve v DeSUS se Erjavec zdaj osredotoča na gradnjo nove platforme, ki naj bi nagovarjala starejše volivce in tiste, ki se ne prepoznajo v obstoječih strankah.
Projekt je za zdaj v začetni fazi, a Erjavec ima še vedno močno mrežo na terenu, zlasti med upokojenci. Kritiki pa opozarjajo, da gre za »osebni projekt brez jasne programske podlage«, ki temelji predvsem na prepoznavnosti nekdanjega ministra.
Stranka Marka Lotriča?
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v zadnjih tednih večkrat namignil, da razmišlja o političnem angažmaju. Čeprav uradno še ni napovedal ustanovitve stranke, naj bi se v ozadju že oblikovala skupina somišljenikov, ki želijo graditi »konservativno, a vključujočo platformo«.
Lotrič je znan po umirjenem nastopu in povezovalnem tonu, kar bi lahko pritegnilo volivce, ki iščejo alternativo med radikalnimi poloma. A brez jasne organizacijske strukture in programskih izhodišč bo težko oceniti, ali gre za resen politični projekt ali le za sondiranje terena.
Resnica: stabilna rast in verjeten vstop v parlament
Med novimi političnimi silami je v ospredju tudi stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović. Po več kot dveh letih delovanja se stranka uveljavlja kot konsistentna opozicija, zlasti na področju kritike zdravstvene politike, energetike in državne uprave.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Resnica dosega med 4 in 6 % podpore, kar pomeni, da bi ob ugodnem razmerju volilnih glasov skoraj zagotovo prestopila parlamentarni prag. Stranka ima močno podporo med volivci, ki so razočarani nad obstoječimi strankami, zlasti med tistimi, ki so se med epidemijo počutili izključene ali prezrte.
Pomembno vlogo v stranki ima tudi Matjaž Gorjup, predsednik sveta stranke, ki velja za enega ključnih strateških oblikovalcev programa. Gorjup je znan po umirjenem nastopu in poudarjanju »odgovornega državljanstva«, kar dopolnjuje bolj neposreden slog predsednika Stevanovića.
Resnica gradi svojo mrežo na terenu, organizira lokalne odbore in se pripravlja na samostojen nastop na naslednjih parlamentarnih volitvah. Njihov cilj je »vrniti politiko ljudem«, kot poudarjajo v svojih nastopih.
Kritični pogled: fragmentacija ali obogatitev?
Politični analitiki opozarjajo, da množica novih projektov lahko vodi v fragmentacijo političnega prostora. Če se sredina razdrobi med več strank, bo težje oblikovati stabilne koalicije, kar lahko vodi v politično nestabilnost.
Po drugi strani pa novi projekti lahko obogatijo politično ponudbo in omogočijo večjo reprezentativnost. Volivci, ki se ne prepoznajo v obstoječih strankah, dobijo možnost izbire, kar je v demokratičnem sistemu pozitivno.
A ključna bo vsebina. Če novi projekti ne ponudijo jasnih programov, konkretnih rešitev in verodostojnih ekip, bodo ostali le v vlogi protestnih gibanj brez dolgoročnega vpliva.
Medijska vloga in javna percepcija
Mediji imajo pri oblikovanju podobe novih projektov ključno vlogo. Logarjev projekt je deležen precejšnje pozornosti, medtem ko so pobude Erjavca in Lotriča manj izpostavljene. Resnica je v zadnjem letu okrepila svojo prisotnost na družbenih omrežjih, a ostaja manj prisotna v osrednjih medijih.
Po podatkih raziskave Valicona iz septembra 2025 bi nova sredinska stranka lahko dosegla do 15 % podpore, če bi združila zmerne volivce z obeh polov. A za zdaj ni znakov, da bi se novi projekti povezovali — prej nasprotno, vsak gradi svojo identiteto.
Stranka Resnica je medtem pokazala, da zna nagovarjati volivce mimo tradicionalnih medijskih kanalov. Njihova komunikacija temelji na neposrednem nagovoru, lokalnih dogodkih in digitalni mobilizaciji. V kombinaciji z jasno kritiko oblasti in poudarjanjem konkretnih težav (zdravstvo, energetika, uprava) je to strategija, ki jim prinaša stabilno rast.
Politična jesen z dolgoročnimi posledicami
Volilni kongresi SDS in Levice ter nastajanje novih političnih projektov nakazujejo, da se slovenska politična krajina znova preoblikuje. V ospredju je boj za sredino, redefinicija ideoloških okvirov in iskanje svežih obrazov. Stranka Resnica pa se vse bolj uveljavlja kot resen kandidat za vstop v parlament, kar bo dodatno premešalo razmerja sil.
A v ozadju ostaja ključno vprašanje: ali gre za resnično prenovo ali le za prepakiranje starih obrazov v nove embalaže? Volivci bodo to presodili na prihodnjih volitvah — a politična jesen 2025 bo nedvomno vplivala na to, kako bo Slovenija politično izgledala v letu 2026 in naprej.
