Ljubljana, 3. oktober 2025 – Stranka Socialni demokrati (SD) je v začetku oktobra javno pozvala vlado k večji skrbi za najtežje bolnike, zlasti na področju paliativne oskrbe. Po njihovem mnenju Slovenija še vedno nima celovitega in dostopnega sistema za podporo neozdravljivo bolnim, kar pomeni, da številni bolniki in njihove družine ostajajo brez ustrezne pomoči v najtežjih trenutkih. Poziv je sprožil razpravo o tem, kako država obravnava ranljive skupine in kaj pomeni dostojanstvo v zadnjih fazah življenja.
Kaj je paliativna oskrba?
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z napredovalo, neozdravljivo boleznijo. Njena naloga ni ozdravitev, temveč lajšanje bolečin, psihološka podpora, pomoč družini in zagotavljanje kakovosti življenja do smrti. Vključuje medicinsko, psihološko, socialno in duhovno podporo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da je paliativna oskrba temeljna človekova pravica. V številnih evropskih državah je že sistemsko urejena, v Sloveniji pa ostaja razdrobljena, pogosto odvisna od lokalnih pobud, prostovoljcev in posameznih zdravstvenih ustanov.
Poziv SD: čas za sistemske rešitve
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je v izjavi za medije poudarila, da »ne moremo več ignorirati dejstva, da najtežji bolniki v Sloveniji nimajo zagotovljene dostojne oskrbe«. Po njenem mnenju je nujno, da se paliativna oskrba vključi v osnovno zdravstveno zavarovanje, da se vzpostavi mreža mobilnih paliativnih timov in da se zagotovi financiranje za izobraževanje zdravstvenega osebja.
SD predlaga naslednje ukrepe:
• Vzpostavitev nacionalnega centra za paliativno oskrbo, ki bi koordiniral dejavnosti po državi.
• Zakon o paliativni oskrbi, ki bi jasno opredelil pravice bolnikov in obveznosti države.
• Financiranje mobilnih timov, ki bi bolnike oskrbovali na domu.
• Obvezno izobraževanje za zdravnike in medicinske sestre, z vključitvijo paliativnih vsebin v študijske programe.
• Psihološka podpora za svojce, ki se pogosto znajdejo v stiski brez sistemske pomoči.
Muršič je dodala, da »ne gre le za zdravstveno vprašanje, temveč za civilizacijski standard. Kako skrbimo za najšibkejše, pove veliko o naši družbi.«
Trenutno stanje v Sloveniji
Po podatkih Ministrstva za zdravje je v Sloveniji vsako leto več kot 20.000 ljudi, ki bi potrebovali paliativno oskrbo. Od tega jih le približno 4.000 dejansko prejme celostno obravnavo. Večina bolnikov je odvisna od svojcev, patronažnih služb in redkih paliativnih oddelkov v bolnišnicah.
V Ljubljani deluje Center za paliativno oskrbo UKC, ki pa pokriva le omejeno število primerov. Na podeželju je dostopnost še slabša. V Mariboru, Celju in Novem mestu obstajajo pobude za širitev paliativnih storitev, a brez sistemske podpore ostajajo omejene.
Zdravniška zbornica Slovenije je že večkrat opozorila, da paliativna oskrba ni ustrezno vključena v zdravstveni sistem. »Gre za področje, ki je pogosto spregledano, a izjemno pomembno za dostojanstvo bolnikov,« je dejala predsednica zbornice dr. Bojana Beović.
Odziv vlade
Ministrstvo za zdravje je na poziv SD odgovorilo, da se »zaveda pomena paliativne oskrbe« in da pripravlja »strategijo razvoja paliativne oskrbe do leta 2030«. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da bo strategija vključevala širitev mobilnih timov, večje financiranje in vključitev paliativne oskrbe v primarno zdravstvo.
Vlada je v proračunu za leto 2026 predvidela dodatna sredstva za paliativno oskrbo, a konkretni ukrepi še niso bili predstavljeni. Kritiki opozarjajo, da gre za »lepe besede brez časovnice«, medtem ko bolniki in svojci potrebujejo pomoč zdaj.
Civilna družba in nevladne organizacije
Več nevladnih organizacij, kot so Hospic Slovenija, OnkoNet in Zveza društev bolnikov z rakom, podpira poziv SD. Opozarjajo, da paliativna oskrba ni le medicinska storitev, temveč tudi človeški odnos.
»Vsak človek si zasluži, da umre v miru, brez bolečin in ob podpori. Trenutno to ni zagotovljeno,« je dejala predsednica Hospica Slovenija, dr. Marija Petek.
Organizacije predlagajo tudi uvedbo »pravice do paliativne oskrbe« v zakon o pacientovih pravicah, kar bi omogočilo pravno varstvo bolnikov.
Primeri iz tujine
V Nemčiji, Avstriji in na Švedskem je paliativna oskrba sistemsko urejena. Mobilni timi, ki vključujejo zdravnika, medicinsko sestro, psihologa in socialnega delavca, obiskujejo bolnike na domu. Stroški so kriti iz javnega zavarovanja, svojci pa imajo dostop do svetovanja in pomoči.
V Veliki Britaniji deluje mreža hospicov, ki so del nacionalnega zdravstvenega sistema. Tam je paliativna oskrba obravnavana kot temeljna pravica, ne kot dodatna storitev.
Slovenija je leta 2022 podpisala evropsko deklaracijo o razvoju paliativne oskrbe, a konkretni koraki za implementacijo še niso bili izvedeni.
Etika in dostojanstvo
Razprava o paliativni oskrbi odpira tudi etična vprašanja. Kako zagotoviti dostojanstvo v zadnjih trenutkih življenja? Kako podpreti svojce, ki se soočajo z izgubo? Kako preprečiti trpljenje, ki bi ga lahko ublažili?
Filozofinja dr. Renata Salecl je v intervjuju za RTV Slovenija dejala: »Način, kako umiramo, je odsev družbe. Če smrt potisnemo na rob, potisnemo tudi človečnost.«
Poziv SD k večji skrbi za najtežje bolnike je več kot politična pobuda – je poziv k človečnosti, sistemski odgovornosti in etični refleksiji. Slovenija ima znanje, izkušnje in zaveze, a potrebuje politično voljo in konkretne ukrepe.
Če bo paliativna oskrba postala prednostna naloga, bo to korak k bolj pravični in sočutni družbi. In če bo poziv SD sprožil širšo razpravo, bo morda končno prišlo do sprememb, ki jih bolniki in svojci že dolgo čakajo.
