Slovenski politični prostor je v septembru 2025 znova razgiban — ne le zaradi predvolilnih priprav, temveč tudi zaradi aktivnih zakonodajnih pobud, ki jih vlagajo posamezniki, opozicijske in neparlamentarne stranke in civilne skupine. V ospredje prihaja vprašanje: ali volivci sploh še lahko vplivajo na zakonodajo?
Odgovor je: da — a le, če poznajo postopek in se aktivno vključijo.
Trenutno vložene zakonodajne pobude:
Predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija
Od 1. septembra do 30. oktobra 2025 poteka zbiranje podpisov za podporo predlogu novele Zakona o RTV Slovenija, ki ga je vložila stranka Resni.ca. Gre za redko zakonodajno iniciativo, ki prihaja neposredno od političnega subjekta zunaj parlamenta — in prav zato si zasluži posebno pozornost.
Kaj želi predlog doseči?
• Ukinitev obveznega RTV-prispevka za gospodinjstva.
• Prehod na neposredno financiranje RTV iz državnega proračuna, kar naj bi zagotovilo večjo stabilnost in preglednost.
• Racionalizacija poslovanja RTV v roku šestih mesecev po ukinitvi prispevka.
• Zaščita osebnih podatkov zavezancev — predlog predvideva izbris evidenc po prenehanju prispevka.
• Krepitev avtonomije javnega medija, da se zmanjša politični vpliv na programske in kadrovske odločitve.
Zakaj je ta predlog pomemben?
V času, ko se javni mediji soočajo z vprašanji zaupanja, političnega pritiska in finančne negotovosti, ta predlog predstavlja pogumen poskus redefinicije odnosa med državo, medijem in državljani. Namesto da bi RTV ostal ujet med interesne skupine in nejasne proračunske tokove, predlog ponuja:
• jasen model financiranja,
• večjo odgovornost do javnosti,
• in možnost, da se RTV osredotoči na svoje poslanstvo — informirati, izobraževati in povezovati.
Podpise je mogoče oddati:
• na vseh upravnih enotah po Sloveniji,
• elektronsko prek portala eUprava.
Rok za zbiranje podpisov je 60 dni, kar pomeni, da se izteče 30. oktobra 2025. Če bo zbranih vsaj 5.000 podpisov, bo predlog zakona lahko vložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru.
Referendum o evtanaziji
Aleš Primc zbira podpise za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zbiranje poteka od 1. septembra do 5. oktobra 2025. Cilj je zbrati 40.000 podpisov, da bi zakon šel na zakonodajni referendum.
Referendumi SDS o treh zakonih
Stranka SDS zbira podpise za referendume o:
• spremembah Zakona o vladi (ustanovitev novih ministrstev),
• spremembah Zakona o RTV Slovenija,
• spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi.
Zbiranje poteka do 5. oktobra 2025. Podpise zbirajo pred upravnimi enotami in na stojnicah po državi.
Kako poteka zbiranje podpisov?
Zakonodajni postopek omogoča, da volivci podprejo zakon ali referendum z osebnim podpisom na upravni enoti ali prek eUprave. Ključni koraki:
1. Pobudnik vloži predlog zakona ali referenduma.
2. Predsednica DZ določi rok za zbiranje podpisov (60 dni za zakon, 35 dni za referendum).
3. Volivci podpišejo obrazec na upravni enoti ali elektronsko.
4. Če se zbere 5.000 podpisov za zakon ali 40.000 za referendum, se predlog obravnava v DZ ali razpiše referendum.
Podpisovanje je možno brez predhodnega naročanja, a prednost imajo naročene stranke. V primeru večjih skupin je priporočljivo predhodno obvestilo upravni enoti.
Politični kontekst: zakoni kot orodje boja — ali demokracije?
Zakonodajne pobude in referendumi niso le pravni akti — pogosto so orodje političnega pritiska, mobilizacije volivcev in redefinicije družbenih vrednot. Referendumi o RTV, vladi in evtanaziji so del širšega boja za interpretacijo javnih institucij in norm.
Kritiki opozarjajo:
• da se zakoni vlagajo zgolj za mobilizacijo volivcev,
• da se referendumi zlorabljajo za blokado zakonodajnega procesa,
• da je zbiranje podpisov postalo ritual, ki redko vodi do dejanskih sprememb.
Zagovorniki poudarjajo:
• da je zbiranje podpisov temelj neposredne demokracije, ki omogoča državljanom, da izrazijo voljo mimo strankarskih kalkulacij.
• da zakonodajne pobude, kot je predlog stranke Resni.ca o RTV, odpirajo razpravo o temeljnih vprašanjih, ki jih parlament pogosto ignorira.
• da referendumi in ljudske iniciative krepijo politično kulturo, saj spodbujajo javno razpravo, medijsko pozornost in aktivno državljanstvo.
• da je pravica do podpisa ena redkih oblik dejanskega vpliva volivcev na zakonodajo — in jo je treba varovati pred birokratskimi ovirami.
Zagovorniki predloga o RTV poudarjajo, da je obvezni prispevek zastarel model financiranja, ki ne odraža sodobnih medijskih navad. Po njihovem mnenju mora RTV preiti na transparentno, proračunsko financiranje, ki bo omogočilo racionalizacijo, neodvisnost in večjo odgovornost do javnosti.
Zbiranje podpisov je eden redkih mehanizmov, s katerim lahko volivci neposredno vplivajo na zakonodajo. A da bi ta mehanizem deloval, mora biti podprt z jasnimi cilji, pošteno razpravo in realnimi možnostmi za izvedbo.
Na tej strani bomo vsak mesec spremljali zakonodajne pobude, analizirali njihovo vsebino in preverjali, ali služijo javnemu interesu — ali zgolj političnemu marketingu.
Naj bo leto 2026 leto treznosti, ne iluzij. Vsekakor pa bo predvolilni čas pester in poln obljub za volilce.
