
Marijo Grbić, 31-letni Ljubljančan, je po rutinskem nevrološkem posegu ostal priklenjen na invalidski voziček. Kar naj bi bila običajna operacija, se je končalo z drastičnim poslabšanjem zdravstvenega stanja – zdaj potrebuje 24-urno oskrbo, zdravniki pa mu svetujejo, naj pomoč poišče v tujini.
Od operacijske mize do invalidnosti
Grbić je bil operiran v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer naj bi poseg potekal brez zapletov. A po operaciji se je njegovo stanje močno poslabšalo – izgubil je sposobnost hoje, ravnotežja in samostojnosti. Doma v Štepanjskem naselju zanj skrbijo starši, asistenti in medicinsko osebje, ki se izmenjujejo dan in noč.
Odškodninska tožba in iskanje pravice
Zaradi domnevne zdravniške napake je Grbić vložil odškodninsko tožbo zoper Klinični center in zavarovalnico Generali. Primer je še v postopku, a družina opozarja na pomanjkanje odgovornosti in podpore s strani zdravstvenega sistema.
Rehabilitacija v tujini – edina možnost?
Zdravniki v Sloveniji so dvignili roke in predlagali, da se Grbić odpravi na rehabilitacijo v tujino. A stroški so visoki, postopki zapleteni, in družina se sprašuje, zakaj domači sistem ne ponuja ustrezne pomoči. Medtem se Marijo bori z vsakdanjimi izzivi, ob njem pa stoji tudi njegov zvesti maček Mali – edini, ki ga po njegovih besedah še spravi v smeh.
Klic po spremembi
Primer Grbića ni osamljen. Odpira vprašanja o odgovornosti zdravnikov, transparentnosti postopkov in dostopnosti rehabilitacije. Je čas, da se sistem spremeni in da se bolnikom, ki utrpijo posledice rutinskih posegov, ponudi več kot le nasvet: “Pojdite v tujino.”

