Ljubljanski poslovnež Rok Furlan, znan kot “kralj betona”, je znova v središču pozornosti. Po letih sodnih postopkov je okrožno sodišče v Ljubljani ustavilo kazenski postopek zaradi zastaranja. Tožilstvo mu je očitalo oškodovanje upnikov v stečaju njegovega nekdanjega podjetja Sector Beton, ki je sodelovalo pri gradnji športnega kompleksa Stožice.
Kako je prišlo do spora?
-
Leta 2014 je Furlan v nenavadnih okoliščinah prenese vrednejše premoženje podjetja na tuja podjetja, med drugim več stanovanj v Ljubljani.
-
Podizvajalci, ki so delali na projektu Stožice, so ostali praznih rok – dolgovano jim je več kot tri milijone evrov.
-
Postopki so se vlekli predolgo, zato je sodišče primer zaključilo zaradi zastaranja.
Pretekle zgodbe Furlana
-
Že pred šestimi leti mu je država v osebnem stečaju odpisala več kot milijon evrov dolga.
-
Podjetje Sector Beton je bilo sprva v lasti Furlana in Salonita Anhovo, kasneje pa je lastništvo prešlo na britansko podjetje Lona Consulting.
-
Kljub spremembam lastništva je Furlan ostal direktor, tudi ko je podjetje zašlo v težave.
Gradnja Stožic – beton in milijoni
Projekt Stožice je bil eden največjih gradbenih podvigov v Ljubljani. Sector Beton je dobil donosen posel dobave betona, a za podizvajalce se je končal kot finančna nočna mora. Dolgovi so ostali, odgovornost pa se je razblinila v pravnih zapletih.
Kaj to pomeni za pravosodni sistem?
Primer Furlan razkriva počasnost postopkov in ranljivost upnikov, ki pogosto ostanejo brez poplačila. Zastaranje je v tem primeru pomenilo, da se Furlanu ne bo treba več zagovarjati, medtem ko podizvajalci še vedno čakajo na svoj denar.
Zaključek
Zgodba “kralja betona” je več kot le poslovni spor – je opozorilo o neučinkovitosti pravosodnega sistema in o tem, kako lahko milijoni izginejo v pravnih prazninah. Medtem ko se Furlan izogne odgovornosti, ostajajo podizvajalci in davkoplačevalci tisti, ki nosijo posledice.
