Evropski parlament vstopa v jesen 2025 z izjemno napetim plenarnim zasedanjem, ki bo zaznamovano z razpravami o stanju v Uniji, migracijah, obrambi, trgovinskih odnosih z ZDA in digitalni suverenosti. Vse to se dogaja v ozadju poglabljajoče se politične fragmentacije, naraščajočega populizma in negotovosti glede prihodnosti evropskega projekta. Slovenija, kot majhna članica EU, se mora v tem kontekstu premišljeno pozicionirati — ne le kot pasivni opazovalec, temveč kot aktiven oblikovalec politik, ki ščitijo njene interese.
Stanje v Uniji: Retorika enotnosti, realnost razkola
10. septembra bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nagovorila poslance v govoru o stanju v Uniji. Čeprav bo govor verjetno poln pozivov k enotnosti, solidarnosti in skupnemu evropskemu duhu, je realnost precej bolj razdrobljena. Poletje 2025 je zaznamovalo neuspešno pogajanje z ZDA glede carin, nadaljevanje vojne v Ukrajini, požari in vročinski valovi po vsej Evropi ter politični pretresi v več državah članicah.
Slovenija mora v tej razpravi nastopiti samozavestno — ne kot periferni poslušalec, temveč kot država, ki zahteva jasne odgovore na vprašanja, ki zadevajo njene državljane: kako bo EU zaščitila mala gospodarstva pred trgovinskimi šoki? Kako bo zagotovila energetsko varnost? In kako bo obravnavala migracijske tokove, ki vplivajo na lokalne skupnosti?
Migracije ostajajo ena najbolj polarizirajočih tem v EU. Evropski parlament bo razpravljal o ukrepih za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini, strožjih sankcijah proti Rusiji in uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo. Vzporedno pa se krepi razprava o upravljanju zunanjih meja in vračanju nepravilnih migrantov.
Slovenija se mora tukaj izogniti dvema pastema: prvič, da postane tranzitna država brez ustrezne podpore EU, in drugič, da se njena migracijska politika oblikuje pod pritiskom populističnih diskurzov. Potrebujemo uravnotežen pristop, ki spoštuje človekove pravice, a hkrati zahteva od EU konkretno pomoč pri upravljanju migracij — od financiranja do operativne podpore.
Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so se odnosi med EU in ZDA znova zaostrili. Trumpova administracija je uvedla nove carine na evropske izdelke, kar je prizadelo predvsem avtomobilsko in kovinsko industrijo. Evropski parlament bo razpravljal o odzivu EU, pri čemer se krepi poziv k večji gospodarski neodvisnosti.
Slovenija mora tukaj nastopiti kot zagovornica pametne trgovinske politike. Čeprav nimamo velikih izvoznih sektorjev, smo močno odvisni od evropskih dobavnih verig. Zato mora slovenska vlada v Bruslju zahtevati zaščitne ukrepe za mala in srednja podjetja ter spodbujati diverzifikacijo trgovinskih partnerstev — zlasti v regijah, kot so Zahodni Balkan, Bližnji vzhod in Azija.
Ali je to priložnost za Slovenijo?
EU si prizadeva za večjo digitalno neodvisnost, vključno z regulacijo umetne inteligence, zaščito podatkov in razvojem evropskih platform. Slovenija ima tukaj priložnost, da se pozicionira kot inovacijsko središče — a le, če bo znala izkoristiti evropska sredstva in poenostaviti domačo regulacijo.
Evropska komisija je Sloveniji že priporočila, naj pospeši uvajanje pametnih omrežij, digitalizacijo javnih storitev in vlaganja v visokotehnološka podjetja. To zahteva politično voljo, strateško usmerjenost in odpravo birokratskih ovir, ki dušijo podjetniško dinamiko.
Čeprav razprava o stanju v Uniji ponuja priložnost za refleksijo, je pogosto zaznamovana z generičnimi govori, ki ne prinašajo konkretnih rešitev. Poslanci razpravljajo o “evropskih vrednotah”, “solidarnosti” in “trajnosti”, a se izogibajo neprijetnim vprašanjem: zakaj EU ni sposobna oblikovati enotne migracijske politike? Zakaj se energetska odvisnost od nestabilnih regij nadaljuje? In zakaj se digitalna preobrazba odvija tako počasi?
Slovenija mora v tej razpravi nastopiti kritično. Njeni predstavniki v Evropskem parlamentu morajo zahtevati večjo transparentnost, odgovornost in konkretne ukrepe — ne le deklarativne podpore.
Kako lahko Slovenija zaščiti svoje interese?
Slovenija ima več vzvodov, s katerimi lahko vpliva na evropske politike — če jih zna uporabiti:
1. Aktivna diplomacija
Slovenski predstavniki v Bruslju morajo biti bolj vidni, glasni in strateški. Namesto pasivnega sledenja večinskim stališčem naj oblikujejo koalicije z državami, ki imajo podobne interese — na primer z baltskimi državami pri obrambi, z Avstrijo pri migracijah in z Češko pri digitalni preobrazbi.
2. Pametno črpanje sredstev
Evropska komisija je Sloveniji priporočila, naj bolje izkoristi orodja, kot sta InvestEU in Platforma za strateške tehnologije. To zahteva reformo javne uprave, boljše projektno vodenje in večjo vključenost lokalnih skupnosti.
3. Krepitev civilne družbe
Slovenija mora okrepiti vlogo nevladnih organizacij, raziskovalnih inštitutov in medijev pri oblikovanju evropskih politik. Le z močno civilno družbo lahko zagotovimo, da se slovenski interesi ne izgubijo v birokratskem labirintu Bruslja.
4. Odločna obramba pravne države
Evropski parlament je že izrazil zaskrbljenost glede stanja vladavine prava v Sloveniji. Če želimo ohraniti verodostojnost in vpliv v EU, moramo doma zagotoviti spoštovanje institucij, neodvisnost medijev in pravno varnost.
Slovenija med evropsko realnostjo in lastno odgovornostjo
Evropski parlament v septembru 2025 razpravlja o ključnih temah, ki bodo oblikovale prihodnost Unije. Slovenija mora v tej razpravi nastopiti odločno, strateško in kritično. Ne gre le za evropske politike — gre za to, kako bomo kot država zaščitili svoje interese, okrepili svojo vlogo in zagotovili, da se glas slovenskih državljanov sliši tudi v najvišjih evropskih institucijah.
Če bo Slovenija znala povezati domačo pamet, evropske priložnosti in politično odločnost, ima vse možnosti, da postane ne le spoštovana članica EU, temveč tudi njen soustvarjalec.
Vprašanje, ki se ob vsem tem poraja pa je ali je v Sloveniji sploh katera politična opcija ali politik, ki bo znal zagovarjati interese Slovenije ali pa bodo prav vsi po vrsti slepo prikimavali evropski komisiji ne glede na prave interese Slovenije?
