Vlada je na dopisni seji potrdila predlog zakona, ki prinaša zimski regres v višini polovice minimalne plače – torej približno 639 evrov. Ukrep naj bi razveselil zaposlene v zasebnem sektorju, a hkrati odpira vprašanja o izvedbi, financiranju in odzivu delodajalcev.
Kaj prinaša zimski regres?
-
Višina: 50 % minimalne plače (cca. 639 €).
-
Rok izplačila: najpozneje 18 dni po izplačilu novembrske plače.
-
Možnost zamika: podjetja v likvidnostnih težavah lahko izplačilo prestavijo do 31. marca 2026.
-
Obveznost: do 18. decembra 2025 mora biti izplačana vsaj četrtina regresa (cca. 160 €).
Davčne olajšave in posebna obravnava
Zimski regres bo oproščen prispevkov za socialno varnost in ne bo obdavčen, če bo izplačan v okviru že obstoječe davčne razbremenitve za nagrade za poslovno uspešnost. Prav tako se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – kar pomeni, da ne bo vplival na otroške dodatke, subvencije ali socialne transferje.
Kaj pa upokojenci?
Predlog zakona vključuje tudi zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov, ki bo izplačan do 19. decembra 2025. Upravičeni bodo vsi, ki so letos prejeli letni dodatek ali jim je bil priznan naknadno. Če bo pravica priznana kasneje, bo dodatek izplačan skupaj z majsko pokojnino v 2026.
Spremembe za normirance
Vlada predlaga tudi prenovo sistema normiranih samostojnih podjetnikov:
-
Višji prihodkovni prag za vstop:
-
Polni normiranci: s 60.000 € na 120.000 €
-
Popoldanci: s 30.000 € na 50.000 €
-
-
Prehod na progresivno obdavčitev:
-
20 % do določenega praga
-
35 % nad pragom (120.000 € za polne, 50.000 € za popoldance)
-
-
Petletni izstopni rok: za preprečevanje zlorab sistema.
Kaj pravijo podjetniki?
Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice je kar 91 % obrtnikov in podjetnikov proti obvezni božičnici. Mnogi opozarjajo, da bi obvezno izplačilo lahko ogrozilo poslovanje manjših podjetij, še posebej v panogah z nizkimi maržami in sezonskimi nihanji.
Darilo ali breme?
Zimski regres je za zaposlene vsekakor dobrodošel – a za delodajalce predstavlja nov izziv. Vlada obljublja fleksibilnost in davčne olajšave, a ostaja odprto vprašanje, kako se bo ukrep odrazil v praksi.
Božičnica v višini polovice minimalne plače je korak k večji socialni varnosti – a le, če bo izvedena premišljeno, pravično in vzdržno.
