
Ljubljana, 3. oktober 2025 – Državni svet Republike Slovenije je napovedal veto na novelo Zakona o upravnem postopku (ZUP), ki jo je predlagalo Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom ministra Domna Propsa. Novela, ki je bila v Državnem zboru sprejeta z relativno večino, naj bi po mnenju vlade poenostavila upravne postopke in pospešila odločanje. A svetniki opozarjajo, da spremembe ogrožajo pravno varnost državljanov, zmanjšujejo možnosti pritožb in uvajajo preveč diskrecijskih pravic za upravne organe.
Kaj prinaša novela ZUP?
Zakon o upravnem postopku je temeljni zakon, ki ureja razmerja med državljani in državo v vseh upravnih zadevah – od izdaje gradbenih dovoljenj do odločanja o socialnih pravicah. Novela, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, prinaša več sprememb:
• Skrajšani postopek za enostavne zadeve: Upravni organi bodo lahko odločali brez formalnega postopka, če ocenijo, da so dejstva nesporna.
• Omejitev pravice do pritožbe: V določenih primerih bo pritožba mogoča le, če gre za kršitev ustavnih pravic ali očitno napačno uporabo materialnega prava.
• Digitalizacija postopkov: Vse upravne zadeve naj bi se postopoma prenesle v elektronsko obliko, kar naj bi povečalo učinkovitost.
• Možnost odločanja brez obrazložitve: V nekaterih primerih bo upravni organ lahko izdal odločbo brez podrobne obrazložitve, če gre za rutinsko zadevo.
Ministrstvo za pravosodje trdi, da novela sledi evropskim smernicam za poenostavitev upravnih postopkov in zmanjšanje birokratskih ovir. Minister Props je ob sprejetju zakona dejal: »Gre za korak k sodobni, odzivni in učinkoviti upravi, ki bo državljanom olajšala dostop do storitev.«
Zakaj veto?
Državni svet, ki predstavlja interese lokalnih skupnosti, poklicnih zbornic in civilne družbe, je napovedal veto na novelo ZUP z obrazložitvijo, da zakon ogroža pravno varnost in zmanjšuje transparentnost upravnega odločanja.
Predstavnik lokalnih interesov v DS, Bojan Kekec, je dejal: »Zakon daje upravnim organom preveč diskrecije. Če lahko odločajo brez obrazložitve, se odpira prostor za arbitrarnost in zlorabe.«
Svetniki opozarjajo tudi na zmanjšanje možnosti pritožbe, kar naj bi prizadelo predvsem ranljive skupine, kot so starejši, invalidi in socialno šibki. »Pravica do pritožbe je temelj pravne države. Ne moremo je omejevati zaradi administrativne učinkovitosti,« je dodala predstavnica socialnih organizacij v DS, Andreja Kovač.
Pravna stroka razdeljena
Med pravniki je novela sprožila razpravo. Profesor upravnega prava dr. Marko Novak z ljubljanske pravne fakultete meni, da novela »v določenih delih res poenostavlja postopke, a hkrati odpira vprašanja o sorazmernosti posegov v pravice strank.«
Po njegovem mnenju je problematična predvsem možnost odločanja brez obrazložitve. »Obrazložitev je bistvo pravne države. Brez nje ni nadzora nad delovanjem uprave,« je dejal za Delo.
Na drugi strani nekateri strokovnjaki podpirajo reformo. Dr. Nina Potočnik z Inštituta za javno upravo meni, da »je slovenska uprava preveč toga in formalistična. Če želimo večjo odzivnost, moramo sprejeti določene poenostavitve.«

Politični odzivi
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) podpira novelo, saj naj bi ta prispevala k modernizaciji uprave. Poslanka Svobode Maja Kocjan je v razpravi dejala: »Državljani si želijo hitrih in jasnih postopkov, ne pa dolgotrajnega birokratskega mrcvarjenja.«
Opozicija pa je kritična. Poslanci NSi in SDS so opozorili, da novela zmanjšuje pravice državljanov in povečuje moč uprave. »To je zakon, ki daje oblast uradnikom, ne pa ljudem,« je dejal poslanec SDS Žan Mahnič.
Vloga Državnega sveta
Državni svet ima ustavno pravico do veta, ki omogoča ponovno odločanje o zakonu v Državnem zboru. Če DS izglasuje veto, mora DZ zakon potrditi z absolutno večino (vsaj 46 glasov). V primeru, da tega ne doseže, zakon pade.
Veto je v zadnjih letih postal pomembno orodje za opozarjanje na zakonodajne pomanjkljivosti. V letu 2024 je DS izglasoval veto na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil nato v DZ potrjen z minimalno večino.
Kaj sledi?
Državni svet bo o vetu glasoval 9. oktobra. Če bo veto izglasovan, bo zakon znova na dnevnem redu DZ. Vlada bo morala prepričati vsaj 46 poslancev, da zakon potrdi v nespremenjeni obliki.
Vmes se bo razprava nadaljevala – v medijih, med pravniki, v lokalnih skupnostih in civilni družbi. Ne glede na izid bo novela ZUP ostala pomembna točka razprave o razmerju med učinkovitostjo uprave in pravicami državljanov.
Med učinkovitostjo in pravno varnostjo
Novela Zakona o upravnem postopku odpira temeljno vprašanje: kako naj država uravnoteži potrebo po hitrih postopkih z zavezanostjo pravni državi? V času digitalizacije in administrativnih pritiskov je skušnjava po poenostavitvi velika, a pravna stroka opozarja, da se ne sme pozabiti na temeljne pravice.
Veto Državnega sveta je opozorilo, da zakonodaja ne sme biti le funkcionalna, temveč tudi pravična in pregledna. Če bo zakon potrjen, bo to signal, da Slovenija stavi na modernizacijo uprave. Če bo zavrnjen, bo to opomnik, da pravna varnost ostaja temelj demokracije.

